Senzorji gibanja: vodnik za izbiro
Dobro nameščen senzor gibanja prižge luč točno takrat, ko jo potrebuješ – na dovozu, v temnem hodniku ali garaži – in hkrati nepovabljenim obiskovalcem oteži neopaženo približevanje.
Dve glavni tehnologiji
Večina naprav na trgu uporablja pasivno infrardečo tehnologijo (PIR), ki se odziva na spremembo toplote, ko se človek ali žival premakne skozi področje zaznavanja – zato dobro deluje zunaj, saj se ne odziva na listje ali dež. Redkejši visokofrekvenčni (HF) senzorji oddajajo lastne valove in zaznavajo gibanje neodvisno od temperature, celo skozi tanjše stene ali steklena vrata, zaradi česar so praktični za notranje prostore nenavadnih oblik.
Kot in doseg zaznavanja
Za ravno steno dovoza običajno zadostuje kot zaznavanja 140 stopinj, za hkratni nadzor dveh strani hiše pa potrebuješ model s 180-240 stopinjami, ki "vidi za vogal". Senzorji, nameščeni na strop, običajno pokrivajo poln krog 360 stopinj, kar je idealno za kleti in garaže. Priporočena višina namestitve večine naprav je med dva in dva in pol metra – nižje izgubiš doseg, previsoko pa ustvariš mrtve kote.
Prilagoditev delovanja
Splača se izbrati model, pri katerem lahko nastaviš prag svetlobne občutljivosti (kdaj natanko naj senzor postane aktiven) in čas, kako dolgo luč ostane prižgana po zadnjem zaznanem gibanju. Kakovostnejše naprave omogočajo tudi prekritje dela leče, da izključiš na primer sosedov dovoz in preprečiš lažne alarme.
Za koga kateri tip
Za pametni dom se izbirajo občutljivejši senzorji prisotnosti, ki zaznajo tudi drobne premike, kot je tipkanje, za čisto zunanjo varnost pa je boljša izbira robustnejši senzor visoke zaščite IP, odporen na brizge vode in prah. Izogibaj se namestitvi nad radiatorji ali nasproti oknu z močnim soncem – nagle temperaturne spremembe povzročajo lažno sprožanje. Hišni ljubljenčki standardnih senzorjev ne ločijo od ljudi, obstajajo pa modeli, neobčutljivi na manjše živali do določene teže (običajno 20-40 kg).